torek, 27. december 2011

Sprejet Zakon o dodatnih interventnih ukrepih za leto 2012

Državni zbor RS je 23. decembra 2011, po predhodnem dogovoru med socialnimi partnerji in parlamentarnimi strankami, sprejel Zakon o dodatnih interventnih ukrepih za leto 2012, s katerim se začasno omejujejo tudi prejemki in plače javnih uslužbencev.

Omejevanje prejemkov in plač javnih uslužbencev je opredeljeno v 5. in 6. členu interventnega zakona. 5. člen določa, da se osnovne plače javnih uslužbencev in funkcionarjev do 30. junija 2012 ne uskladijo glede na rast cen življenjskih potrebščin, ter da se javnim uslužbencem in funkcionarjem ne glede na določbe zakona, ki ureja delovna razmerja, za leto 2012 izplača regres za letni dopust v višini 692 evrov. V 6. členu pa je opredeljeno, da javni uslužbenci in funkcionarji, ki v letu 2012 napredujejo v višji plačni razred, pridobijo pravico do plače v skladu z višjim plačnim razredom s 1.7.2012, ter da javni uslužbenci in funkcionarji, ki so v letu 2011, in ki bodo do 30. junija 2012 napredovali v naziv ali višji naziv, pridobijo pravico do plače v skladu s pridobljenim nazivom ali višjim nazivom s 1.7.2012.

Parlamentarne stranke so se s podpisom dogovora zavezale, da v letu 2012 v zakonodajnem postopku v Državnem zboru ne bodo podpirale predlogov, ki bi posegli na področje pravic, ki so zajete v interventnem zakonu, če ne bodo predhodno usklajene s socialnimi partnerji ter da bodo do 30. junija 2012 pripravile in socialnim partnerjem predstavile in v socialnem dialogu uskladile potrebne reforme, skupaj s celotnim paketom varčevalnih ukrepov, v okviru katerih se bodo odprla tudi vprašanja poračunov.

ponedeljek, 12. december 2011

6. skupščina Sindikata VIR

Na 6. skupščini Sindikata VIR, 22. novembra 2011, so delegati sprejeli: poročilo o delovanju Republiškega odbora Sindikata VIR v preteklem mandatnem obdobju, nov Statut Sindikata VIR in nov Program Sindikata VIR do leta 2016 ter izvolili novo vodstvo Sindikata VIR.
Za vodstvene funkcije Sindikata VIR v naslednjem mandatu so bili izvoljeni:
- za predsednico GO Sindikata VIR:
Jana Ljubi iz Vrtca Domžale;
- za podpredsednico GO Sindikata VIR:
Nives Zelenjak iz OŠ Janka Kersnika, Brdo pri Lukovici;
- za sekretarja GO Sindikata VIR:
Bojan Hribar;
- za članice Nadzornega odbora GO Sindikata VIR:
- Jožica Raca iz Vrtca Kidričevo;
- Mateja Selan iz Vrtca Šentvid;
- Mateja Žekš iz OŠ Prežihovega Voranca, Črenšovci.

sreda, 05. oktober 2011

5. oktober - Svetovni dan učiteljev

Leta 1994 je UNESCO razglasil 5. oktober za Svetovni dan učiteljev, da bi okrepil zavest o pomembnosti učiteljskega poklica in odgovornost držav do učiteljev.
Letošnje praznovanje Svetovnega dneva učiteljev bo potekalo pod geslom: »Učiteljice in učitelji za enakost med spoloma!«, saj je neenakost med spoloma prisotna tudi v učiteljskem poklicu, kljub temu, da v njem prevladujejo ženske. Čeprav so ukrepi za zagotavljanje enakosti med spoloma zapisani v zakonih in ustavah številnih držav, so za milijone učiteljic te pravice še neizpolnjene. Zato učiteljske organizacije povsod po svetu pozivajo vlade, da naj izpolnijo svoje obveznosti.
Učiteljice in učitelji, ki danes predstavljajo en odstotek vsega svetovnega prebivalstva in poučujejo eno milijardo otrok, dijakov in študentov, s svojim posredovanjem znanja in lastnim zgledom širijo obzorja in vplivajo na razvoj demokratičnih odnosov in spoštovanje splošnih družbenih vrednot.
Vsakdanji neposredni stik učiteljic in učiteljev z otroki in mladostniki igra veliko vlogo pri razvoju njihove osebnosti in vpliva na njihov pogled na svet. Izobraževanje ne pomeni le pridobivanje koristnega in uporabljivega znanja, podjetnosti in kompetenc, ki so potrebne za opravljanje določenega poklica. Je tudi pripravljanje mladih ljudi na to, da bodo lahko samostojno presojali družbene dogodke in sprejemali odločitve, da bodo znali uveljavljati svoje pravice in hkrati spoštovati pravice drugih.
V Sindikatu VIR opozarjamo, da je izobraževanje ključno strateško vprašanje za nadaljnji duhovni in materialni razvoj slovenske družbe, ki ga ni mogoče prepuščati parcialnim političnim interesom. V dobro kakovostnega šolstva se morajo zato v večji meri angažirati učitelji in starši, ki morajo postati odločilni usmerjevalci šolske politike.
Tako kot doslej si bomo v Sindikatu VIR tudi v prihodnje prizadevali za izboljšanje delovnih pogojev in uveljavitev ustreznega vrednotenja dela tako pedagoških kot ostalih uslužbencev, vse od predšolske vzgoje do univerzitetne ravni.
Vsem kolegicam in kolegom, ki opravljajo enega najbolj zahtevnih in odgovornih poklicev, ob Svetovnem dnevu učiteljev iskreno čestitamo!

sreda, 20. julij 2011

Ali vas je delodajalec obvezno zdravstveno zavaroval?

Obveščamo vas o novi storitvi ZZZS, s pomočjo katere lahko vsakdo sam zase takoj preveri, če je zdravstveno zavarovan. To lahko storite preko mobilnega telefona in sicer tako, da pošljete sporočilo (SMS) na telefonsko številko 031 771 009, v katerega vpišete črki ZZ in devetmestno številko svoje zdravstvene kartice (na primer: ZZ123456789). Odgovor boste prejeli že čez nekaj sekund.

Navedena storitev, ki jo omogoča on-line kartica zdravstvenega zavarovanja, je pomembna za vse, ki želijo preveriti, ali jih je njihov delodajalec obvezno zdravstveno zavaroval ali ne.

sreda, 29. december 2010

Zakaj je potreben referendum proti uveljavitvi Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju?

Referendum proti uveljavitvi Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju je potreben:

1. ker je brez soglasja socialnih partnerjev,

2. ker za starostno upokojitev brez malusov/odbitkov zaradi preostrih upokojitvenih pogojev:

- ne zadošča 40 let pokojninske dobe oziroma 38 let pokojninske dobe - tako za moške kot za ženske pred 65 letom starosti,

- zadošča za moške šele 43 let pokojninske dobe (brez dokupljene dobe) in najmanj 60 let starosti,

- zadošča za ženske šele 41 let pokojninske dobe (brez dokupljene dobe) in najmanj 58 let starosti,

- vsi, ki so se zaposlili pred 17. letom starosti, bodo morali za starostno pokojnino delati od 43 do 45 let, ker se moški sploh ne bo mogel starostno upokojiti pred 60. letom starosti,

- vse, ki so se zaposlile pred 17. letom starosti, bodo morale za starostno pokojnino delati od 41 do 43 let, ker se ženska sploh ne bo mogla starostno upokojiti pred 58. letom starosti,

- zaradi prekratkih prehodnih obdobij,

3. ker se bodo na težkih delovnih mestih izčrpani delavci »predčasno« upokojili z do 18% trajnih malusov/odbitkov od pokojnine:

- kljub 40 pokojninske dobe za moške oziroma 38 let za ženske,

- kljub starosti 60 let tako za moške in ženske,

- ker so malusi/odbitki od predčasne pokojnine trajni,

- ker ni bil sprejet predlog sindikata ZSSS, da se malusi znižajo za pokojninsko dobo pred 20. letom starosti,

4. ker bodo pokojnine prenizke:

- za povprečno tri leta daljšo pokojninsko dobo bomo dobili enako ali celo nižjo pokojnino,

- pokojninska osnova bo za desetino nižja zaradi daljšega obdobja za njeno odmero,

- »predčasne« pokojnine bodo od starostnih trajno nižje do 18 % kljub enako dolgi pokojninski dobi,

- zaradi neugodne formule za usklajevanje bodo pokojnine v primerjavi s povprečno plačo vsako leto nižje,

- ker varstveni dodatek k prenizki pokojnini ne bo več pravica iz pokojninskega zavarovanja, ampak socialnovarstveni prejemek, za katerega bo treba svojo nepremičnino prepisati na državo,

- ker so bonusi/pribitki k pokojnini za prostovoljno podaljšanje pokojninske dobe zgolj začasni.

Zveza svobodnih sindikatov Slovenije predala preko 22 tisoč podpisov volivcev za referendum o ZPIZ-2

Predsednik in sekretar ZSSS, Dušan Semolič in Milan Utroša, sta 15. 12. 2010, dan po sprejetju Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2), v vložišče državnega zbora odnesla 22.176 podpisov, zbranih kot pobuda volivcev za vložitev zahteve za razpis zakonodajnega referenduma o tem zakonu.

Sindikalisti ZSSS so torej v manj kot 24 urah zbrali skoraj desetkrat več podpisov, kot jih zahteva v tej fazi referendumskega postopka zahteva Zakon o referendumu in ljudski iniciativi.

Predsednik državnega zbora bo na podlagi teh podpisov moral razpisati 35-dnevni rok za zbiranje 40 tisoč podpisov. ZSSS je predsednika državnega zbora pozvala, naj določi koledarski rok za zbiranje podpisov volivcev tako, da bo ta začel teči 3. januarja.

Volivke in volivci bodo na pobudo ZSSS na morebitne referendumu o pokojninski reformi odgovarjali na vprašanje:
»Ali ste za to, da se uveljavi Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2), ki ga je sprejel Državni zbor RS na seji dne 14. 12. 2010?«

Državni zbor sprejel reformni Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ZPIZ-2

Državni zbor Republike Slovenije je v torek, 14. 12. 2010 ob 16.25 z 49 glasovi ZA in 35 glasovi PROTI izglasoval reformni Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ZPIZ-2.

Nekatere ključne novosti, ki jih prinaša ZPIZ-2 so:

• Po novem se bomo odločali med starostno in predčasno pokojnino:

  •    Za starostno pokojnino bo treba delati:
              ali do 65 leta starosti;
              ali moški 43 let oziroma ženske 41 let pokojninske dobe (brez dokupljene dobe!),
              ker se ne bo mogoče starostno upokojiti pred 60/58 letom starosti, bodo delavci in delavke, ki so se zaposlili pred 17. rojstnim dnevom, delali celo do 45/43 let.

  •    Olajšave na upokojitveno starost pri starostni upokojitvi:
              Na račun otrok se sme starost za starostno pokojnino znižati na največ 58 let za ženske oziroma 60 let za moške (le če so prejemali denarno nadomestilo za starševstvo). V letu 2011 je znižanje na enega rojenega ali posvojenega otroka po 6 mesecev, v letu 2012 je po 7 mesecev in kasneje po 8 mesecev. Znižanja na račun otrok ni pri predčasni pokojnini.
              Moškim se na račun obveznega vojaškega roka zniža upokojitvena starost 65 let za pridobitev starostne pokojnine, toda vojaški rok se ne šteje v pokojninsko dobo.

  •    »Predčasna« upokojitev:
              bo možna pri starosti najmanj 60 let za oba spola in vsaj pri pokojninski dobi 40 let za moške oziroma 38 let za ženske.
              ni olajšav na otroke in vojaški rok.
              je povezana z do 18 % visokimi trajnimi malusi/odbitki od pokojnine.

  •    Tudi po 1. 1. 2011 pa se bodo še vedno lahko upokojevali po starem ZPIZ-1:
              Kdor je do 31. 12. 2010 izpolnil upokojitvene pogoje po ZPIZ-1 se mu po ZPIZ-1 upošteva pokojninska in dodana doba, osnova, starost, vključno z njenimi možnimi znižanji, način določitve pokojninske osnove (18-letno povprečje), vrednotenje pokojninske dobe ter možna zmanjšanja in povečanja te pokojnine (391. člen ZPIZ-2). 
              Kdor je bil na dan 31. 12. 2010 in bo v času trajanja pravice dopolnil upokojitvene pogoje po ZPIZ-1 (394. člen ZPIZ-2):
                    • uživalec denarnega nadomestila za primer brezposelnosti oziroma mu je ta pravica med javnimi deli mirovala (tudi če naknadno pridobi še pravico, da mu zavod za zaposlovanje plačuje pokojninske prispevke),
                    • zavarovanec na podlagi prispevkov, ki mu jih plačuje zavod za zaposlovanje,
                    • delovni invalid, če bo izpolnil upokojitvene pogoje po ZPIZ-1 do 31. 12. 2015,
                    • odpuščeni delavci iz poslovnih razlogov, ker jim je bilo zagotovljeno denarno nadomestilo za čas brezposelnosti do izpolnitve minimalnih pogojev za upokojitev po ZPIZ-1.

• Ekonomska spodbuda ljudem, da se čim starejši upokojijo, da bi se zagotovila finančna vzdržnost pokojninske blagajne:

  •    predčasna pokojnina je v primerjavi s starostno kljub enako dolgi pokojninski dobi trajno zmanjšana za 0,3 % za vsak mesec upokojitve pred 65. letom starosti (oziroma pred ustrezno starostjo, ki je v razpredelnici v prehodnem obdobju označena z A). Za 5 let znašajo malusi 18 %. 
  •    začasni (do upokojitve) bonusi k plači v višini 20 % pokojnine za tiste, ki ostanejo v zavarovanju, čeprav so že izpolnili upokojitvene pogoje tako za starostno kot za predčasno pokojnino,
  •    možnost delne upokojitve po izpolnitvi upokojitvenih pogojev ali za starostno ali za predčasno pokojnino, če ostanejo zavarovani za vsaj 4 ure dnevno oziroma vsaj 20 ur tedensko. (Za delno upokojitev bo verjetno potrebno soglasje delodajalca – ZPIZ-2 tega ne ureja!). V tem primeru prejmejo do upokojitve začasni bonus v višini 5 % pokojnine, do katere bi bili upravičeni.
  •    ekonomska spodbuda delodajalcem, da bi bili bolj pripravljeni zaposlovati starejše delavce: od 1. 3. 2011 dalje proračun plača 30 % prispevka delodajalca za delavce v delovnem razmerju, starejše od 60 let. Izključno v obdobju 2011-2016 za ženske in za moške v obdobju 2011-2013 proračun plača tudi 50 % prispevka delodajalca za delavce v delovnem razmerju, ki so že izpolnili pogoje za predčasno pokojnino.
  •    ekonomska spodbuda delodajalcem, da bi sklepali delovna razmerja za nedoločen čas z mladimi iskalci zaposlitve, kar bo prispevalo k finančni vzdržnosti pokojninske blagajne: Od 1. 7. 2011 dalje smejo delodajalci refundirati za prvo leto zaposlitve za nedoločen čas 50 % prispevka in drugo leto 30 % prispevka delodajalca za zavarovance, mlajše od 26 let, če so jih zaposlili za nedoločen čas za najmanj dve leti. Seveda le, če ta delodajalec za istega delavca ni uveljavil enakovredne olajšave po drugih predpisih. Najbrž bodo lahko refundirali šele za nazaj po dveh letih in ne sproti.
• Prispevki:

  •    Od 1. 5. 2011 dalje se bo začelo plačevati prispevke za prejemke na podlagi podjemne, avtorske in druge pogodbe civilnega prava, za malo delo ipd.
  •    Prispevki za delavce v delovnem razmerju se plačajo od najmanj 60 % povprečne plače.
  •    Od 1. 12 2012 dalje je proračun zavezanec za plačilo prispevka za zaposlene invalide nad predpisano kvoto invalidov, v zaposlitvenih centrih, v invalidskih podjetjih, ki zaposlujejo vsaj 50 % invalidov (oziroma vsaj tretjino invalidov, ki niso delovni invalidi).
  •    Od 1. 1. 2013 dalje mora ZPIZ enkrat letno zavarovancem posredovati obvestilo o obračunanih in plačanih prispevkih za preteklo leto. V pokojninsko osnovo se šteje zgolj plačane prispevke in ne tudi obračunanih od celotne bruto plače!
• Pokojninska doba:

  •    Za delavce v delovnem razmerju pa se v pokojninsko dobo štejejo obračunani prispevki ne glede na uspeh njihove izterjave (134. člen)!
  •    Obvezni vojaški rok se brez dokupa ne šteje v pokojninsko dobo.
  •    Dokupi se lahko do 5 let pokojninske dobe. Prispevki zanjo se plačajo najmanj od povprečne plače (151. člen) oziroma od višje lastne plače zavarovanca, ki kupuje. Dodatno pa se lahko dokupi še zraven tudi čas obveznega vojaškega roka. Cena je nižja, saj se prispevki plačajo od 60 % povprečne plače.
  •    V zavarovalno dobo se šteje tudi čas stavke, če so bili plačani prispevki (133. člen).
  •    Za prejemke na podlagi podjemne, avtorske in druge pogodbe civilnega prava, za malo delo ipd obveznost zavarovanja po preteku koledarskega leta ugotovi DURS na podlagi ugotovljenih zneskov prejemkov. Za vsakih 60 % (v prehodnem obdobju se začne z 50 % in vsako leto veča za 2%) povprečne plače se jim prizna 1 mesec zavarovalne dobe, največ pa 12 mesecev. Zavezanci za plačilo prispevkov so izplačevalci prejemkov.
• Pokojninska osnova:
  •    se odmeri od katerihkoli 30 za zavarovanca najugodnejših zaporednih let, od katerih pa se nato izloči 3 najmanj ugodna leta. V bistvu se torej upošteva 27 najugodnejših let. Prehodno obdobje se začne leta 2011, ko se upošteva najugodnejših 19 let – vendar v celoti. Šele, ko se upošteva 26 oziroma 27 let se iz osnove izloči 1 leto. Ko se upošteva 28 oziroma 29 let pa se izloči 2 najmanj ugodni leti.
  •    Najnižja pokojninska osnova je 545,70 € in najvišja 2.182,80 € (1:4).
• Odmera pokojnine od pokojninske osnove:

  •    Odmera od pokojninske osnove je za prvih 15 let zavarovanja za ženske 39 % in za moške 35 %,
  •    od 15. do 25. leta zavarovanja se za leto dobi dodatnega 1,5 %,
  •    od 25. leta zavarovanja pa se za leto dobi po 2 % odmere,
  •    Ženske bodo tako dobile 80 % odmere za 38 let in moški za 40 let pokojninske dobe.
• Usklajevanje pokojnin:

  •    v letu 2011 v skladu z zakonom o interventnih ukrepih (ZIU) v februarju in novembru 2011 za 25 % dosežene rasti povprečne plače.
  •    V letih 2012-2015 za 60 % rasti povprečne plače in za 40 % povprečne rasti cen življenjskih potrebščin (v 430. členu ZPIZ-2 ni varovalke, da mora biti rast najmanj v višini inflacije!),
  •    Od leta 2016 dalje za 70 % rasti povprečne plače in za 30 % povprečne rasti cen življenjskih potrebščin. Varovalka: uskladitev najmanj v višini rasti cen življenjskih potrebščin,
  •    odpravljeno je izenačevanje višine pokojnin, uveljavljenih v različnih obdobjih. Zato bodo starejše pokojnine v bodoče nižje od novejših.
• Svet ZPIZ ima le 15 članov, od tega jih zgolj 4 imenujejo sindikalne centrale, reprezentativne za državo. Svet v novi sestavi se konstituira eno leto po uveljavitvi ZPIZ-2.

ponedeljek, 08. november 2010

Podpis »Dogovora o ukrepih na področju plač in drugih prejemkov v javnem sektorju za leti 2011 in 2012« in Aneksa št. 4 h Kolektivni pogodbi za javni sektor

Republiški odbor Sindikata VIR je na dan podpisa, 5. novembra 2010, ponovno sprejel sklep, da bo Sindikat VIR podpisal oba dokumenta, do katerih je prišlo na pobudo vladne strani zaradi zaostrenih javno-finančnih razmer in gospodarske krize.

Če je Republiški odbor pri prvem odločanju o podpisu aneksa in dogovora 30. avgusta 2010 s podpisom želel preprečiti sprejem predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS), z dne 23.8.2010, po katerem bi bilo določanje plač javnih uslužbencev v izključni pristojnosti vlade, odprava plačnih nesorazmerij pa bi se zaključila na sedanjih višinah, je tokrat želel preprečiti tudi linearno znižanje plač, do katerega bi prišlo v kolikor dogovor in aneks ne bi bila sprejeta, saj bi to prizadelo zlasti tiste z najnižjimi plačami.

Tokrat je dogovor in aneks na sindikalni strani poleg Sindikata VIR podpisalo še šest sindikatov iz Konfederacije sindikatov javnega sektorja, ki imamo skupaj 77.400 članov, kar v skladu z novim kvorumom, zadošča za njuno uveljavitev. Novela Zakona o sistemu plač, ki je stopila v veljavo 30.10.2010 namreč določa, da je za sklenitev Kolektivne pogodbe za javni sektor ali njenih sprememb in dopolnitev v primeru, da je ne podpiše večina reprezentativnih sindikatov javnega sektorja, ki predstavljajo najmanj štiri različne dejavnosti javnega sektorja, zadostuje tudi, če jih podpišejo Vlada Republike Slovenije in reprezentativni sindikati javnega sektorja najmanj štirih različnih dejavnosti javnega sektorja, katerih skupno število članstva presega 40% zaposlenih v javnem sektorju, za katere velja Kolektivna pogodba za javni sektor.

Bistvena razlika med prejšnjim besedilom dogovora (in aneksa), ki je bil podpisan 30. avgusta 2010, vendar ni bil uveljavljen, ker je takrat veljal drugačen kvorum in sedanjim besedilom je v tem, da se bo po novem predlogu tretja in četrta četrtina odprave nesorazmerja v osnovni plači začela izplačevati za mesec oktober v dveh zaporednih letih, ki sledita letu, v katerem realna rast bruto družbenega proizvoda preseže 2,5 % (v prejšnjem dogovoru je bila določba za javne uslužbence manj ugodna - 3 %). Nov predlog dogovora vsebuje tudi ugodnejšo določbo glede napredovanja v nazive in vladno zavezo, »da v kolikor bo v parlamentarni obravnavi predloga zakona o interventnih ukrepih zaradi gospodarske krize prišlo do kakršnih koli sprememb določb glede usklajevanja z inflacijo v letu 2011 pokojnin ali transferov posameznikom in gospodinjstvom, enak način usklajevanja zagotovila tudi za plače v javnem sektorju.« Vlada pa se je zavezala tudi, »da za leto 2011 ne bo enostransko posegala v politiko plač dogovorjeno z Aneksom št. 4 h KPJS in Dogovorom o ukrepih na področju plač in drugih prejemkov v javnem sektorju za leti 2011 in 2012«.

Kakšna je vsebina podpisanega »Dogovora o ukrepih na področju plač in drugih prejemkov v javnem sektorju za leti 2011 in 2012« in Aneksa št. 4 h Kolektivni pogodbi za javni sektor?

V »Dogovoru o ukrepih na področju plač in drugih prejemkov v javnem sektorju za leti 2011 in 2012« je določeno, da Vlada Republike Slovenije in reprezentativni sindikati javnega sektorja soglašajo:

1. Javni uslužbenci začasno v letu 2011 ne napredujejo v višji plačni razred. Glede na ne napredovanje v višji plačni razred v letu 2011, se leto 2011 ne šteje v napredovalno obdobje za napredovanje v višji plačni razred, se pa tudi za leto 2011 izvaja ocenjevanje delovne uspešnosti.

Javni uslužbenci, ki v letu 2011 napredujejo v naziv ali višji naziv, pridobijo pravico do plače v skladu s pridobljenim nazivom ali višjim nazivom s 1.1.2012. Javni uslužbenci pa napredujejo v višji naziv in pridobijo plačilo v skladu s pridobljenim nazivom ali višjim nazivom tudi v letu 2011 v primerih, ko je pridobitev višjega naziva pogoj za opravljanje dela na delovnem mestu, na katerega se javni uslužbenec premešča oziroma, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi.

Enak ukrep Vlada Republike Slovenije načrtuje tudi za pravosodne funkcionarje.

O ukrepih na področju napredovanja v višji plačni razred v letu 2012 se pogodbeni stranki dogovorita v okviru sprememb sistema napredovanj v plačne razrede.

2. Obdobje, v katerem javnim uslužbencem ne pripada del plače za redno delovno uspešnost, se od novembra 2011 podaljša do novembra 2012.

3. Omejitev višine izplačila delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela, ki velja za obdobje od decembra 2009 do decembra 2011, velja tudi za obdobje od decembra 2011 do novembra 2012.

4. Javni uslužbenec doseže osnovno plačo, ki pripada višjemu plačnemu razredu zaradi odprave nesorazmerij s 1. oktobrom 2010.

Ne glede na prejšnji odstavek se višja osnovna plača, ki pripada javnemu uslužbencu zaradi odprave nesorazmerja, začne izplačevati za mesec oktober v dveh zaporednih letih, ki sledita letu, v katerem realna rast bruto družbenega proizvoda preseže 2,5 % tako, da se v prvem letu do tedaj dosežena osnovna plača javnega uslužbenca poviša za vrednost tretje četrtine odprave nesorazmerja v osnovni plači javnega uslužbenca, in v drugem letu pa še za vrednost četrte četrtine odprave nesorazmerja.

V obdobju iz prejšnjega odstavka se javnim uslužbencem, ki imajo sklenjeno delovno razmerje v javnem sektorju pred 1. oktobrom 2010, obračuna in določi osnovna plača na način, kot se jim je določila za mesec september 2010. Javnim uslužbencem, ki se zaposlijo po 1. oktobru 2010 ali so po tem datumu premeščeni na drugo delovno mesto oziroma sklenejo pogodbo o zaposlitvi za drugo delovno mesto, so imenovani v naziv oziroma višji naziv ali napredujejo v višji plačni razred, se v obdobju ne izplačevanja plač, doseženih v skladu s prvim odstavkom tega člena, določi osnovna plača na način, kot bi se jim v enakih primerih določila za mesec september 2010.

Črta se dosedanji peti odstavek 50. člena Kolektivne pogodbe za javni sektor.

5. Črta se drugi odstavek 3. člena Aneksa št. 2 h KPJS, ki določa uskladitev osnovnih plač v januarju 2011.

6. Splošna uskladitev osnovnih plač se v letu 2011 ne izvede. Če dejanska rast cen življenjskih potrebščin v Republiki Sloveniji od decembra 2010 do decembra 2011 preseže 2 %, se osnovne plače v januarju 2012 uskladijo za nastalo razliko nad 2 %.

7. Vlada RS se zavezuje, da v kolikor bo v parlamentarni obravnavi predloga zakona o interventnih ukrepih zaradi gospodarske krize prišlo do kakršnih koli sprememb določb glede usklajevanja z inflacijo v letu 2011 pokojnin ali transferov posameznikom in gospodinjstvom, enak način usklajevanja zagotovila tudi za plače v javnem sektorju.

8. Splošna uskladitev osnovnih plač za leto 2012 se določi v roku iz 5. člena ZSPJS.

9. Regres za letni dopust se v letih 2011 in 2012 izplača v višini 692 EUR in se izplača pri plači za mesec april 2011 in april 2012. Vlada Republike Slovenije se zaveže, da bo predlagala zakonsko rešitev, ki bi zagotovila, da funkcionarji v letih 2011 in 2012 glede regresa ne bodo v ugodnejšem položaju kot javni uslužbenci.

10. Vlada Republike Slovenije se zavezuje, da zmanjšanje števila zaposlenih v javnem sektorju do vključno leta 2013 ne bo preseglo 1% na letni ravni od skupnega števila zaposlenih v javnem sektorju.

11. Vlada RS kot ustanoviteljica javnih zavodov ne bo zmanjševala števila zaposlenih v javnem sektorju na način, da bi se iz javnih zavodov izločali deli dejavnosti in na teh delih zaposleni delavci.

12. Do konca leta 2011 se zaključijo pogajanja in usklajevanja o odpravi pomanjkljivosti novega plačnega sistema, in sicer usklajevanja sprememb zakonodaje, ki se nanašajo zlasti na napredovanje, delovno uspešnost in nedoseganje zahtevane izobrazbe ter pogajanja o spremembah uvrstitev delovnih mest in nazivov v plačne razrede v KPJS in panožnih kolektivnih pogodbah, vključno z odpravo pomanjkljivosti, dogovorjene v Dogovoru o ukrepih na področju plač v javnem sektorju zaradi spremenjenih makroekonomskih razmer za obdobje 2009 in 2010 z dne 24. 2. 2009.

13. Vlada RS se zavezuje, da za leto 2011 ne bo enostransko posegala v politiko plač dogovorjeno z Aneksom št. 4 h KPJS in tem dogovorom.

14. Ta dogovor se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.


V Aneksu št. 4 h Kolektivni pogodbi za javni sektor so vsebinsko povzete 4., 5. in 6. točka dogovora:

1. člen

V Kolektivni pogodbi za javni sektor (Uradni list RS, št. 57/08, 23/09 in 91/09) se v tretjem odstavku 50. člena za besedilom » se odpravijo« črta besedilo »v obdobju od leta 2008 do leta 2010«.

Četrti odstavek se nadomesti z novim četrtim, petim in šestim odstavkom tako, da se glasi:

»Javni uslužbenec doseže osnovno plačo, ki pripada višjemu plačnemu razredu zaradi odprave nesorazmerij s 1. oktobrom 2010.

Ne glede na prejšnji odstavek se višja osnovna plača, ki pripada javnemu uslužbencu zaradi odprave nesorazmerja, začne izplačevati za mesec oktober v dveh zaporednih letih, ki sledita letu, v katerem realna rast bruto družbenega proizvoda preseže 2,5 % tako, da se v prvem letu do tedaj dosežena osnovna plača javnega uslužbenca poviša za vrednost tretje četrtine odprave nesorazmerja v osnovni plači javnega uslužbenca, in v drugem letu pa še za vrednost četrte četrtine odprave nesorazmerja.

V obdobju iz prejšnjega odstavka se javnim uslužbencem, ki imajo sklenjeno delovno razmerje v javnem sektorju pred 1. oktobrom 2010, obračuna in določi osnovna plača na način, kot se jim je določila za mesec september 2010. Javnim uslužbencem, ki se zaposlijo po 1. oktobru 2010 ali so po tem datumu premeščeni na drugo delovno mesto oziroma sklenejo pogodbo o zaposlitvi za drugo delovno mesto, so imenovani v naziv oziroma višji naziv ali napredujejo v višji plačni razred, se v obdobju ne izplačevanja plač, doseženih v skladu s prvim odstavkom tega člena, določi osnovna plača na način, kot bi se jim v enakih primerih določila za mesec september 2010.«

Črta se dosedanji peti odstavek.

2. člen

V Aneksu št. 2 h Kolektivni pogodbi za javni sektor (Uradni list RS, št. 91/09) se črta drugi odstavek 3. člena.

Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi:

»Splošna uskladitev osnovnih plač se v letu 2011 ne izvede. Če dejanska rast cen življenjskih potrebščin v Republiki Sloveniji od decembra 2010 do decembra 2011 preseže 2 %, se osnovne plače v januarju 2012 uskladijo za nastalo razliko nad 2 %.«.

Doda se novi četrti odstavek, ki se glasi:

»Splošna uskladitev osnovnih plač za leto 2012 se določi v roku iz 5. člena ZSPJS.«.

3. člen

Ta aneks začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

ponedeljek, 27. september 2010

5. oktober - Svetovni dan učiteljev

S svetovnim dnevom učiteljev se v več kot sto državah po svetu spominjajo 5. oktobra 1966, ko so bila v Parizu, na posebni medvladni konferenci organizacije UNESCO in Mednarodne organizacije dela, sprejeta »Priporočila o statusu učiteljev«, v katerih so opredeljeni cilji in načela izobraževanja, vloga in položaj učiteljev v družbi, njihove odgovornosti in pravice. Pred nekaj več kot desetletjem so bila sprejeta tudi »Priporočila o položaju visokošolskih učiteljev« in vsako leto 5. oktobra se spominjamo tudi tega dogodka.

Priporočila o statusu učiteljev med drugim opredeljujejo, da mora biti izobraževanje »od najzgodnejšega obdobja usmerjeno k celovitemu razvoju človekove osebnosti in utrjevanju spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Pospeševati mora razumevanje, strpnost in prijateljstvo med narodi, med rasami in verskimi skupnostmi ter aktivno prispevati h kulturnemu, k družbenemu in gospodarskemu razvoju družbe.«

Izobraževanje ne pomeni le pridobivanje koristnega in uporabljivega znanja, podjetnosti in kompetenc, ki so potrebne za opravljanje določenega poklica. Je tudi pripravljanje mladih ljudi, da postanejo aktivni državljani, ki bodo lahko samostojno presojali družbene dogodke in sprejemali odločitve, da bodo znali uveljavljati svoje pravice in hkrati spoštovati pravice drugih.

Letošnje praznovanje Svetovnega dneva učiteljev bo potekalo pod geslom: »Okrevanje se začne z učitelji« (Recovery begins with teachers), pri čemer bo posebej izpostavljena pomembna vloga učiteljev pri iskanju rešitev za izhod iz svetovne gospodarske krize ter potreba po večjem vlaganju v izobraževanje, ki lahko bistveno prispeva k premagovanju kriznih razmer in k iskanju odgovorov na globalna vprašanja.

Vsem kolegicam in kolegom, ki opravljajo enega najbolj zahtevnih in odgovornih poklicev, ob Svetovnem dnevu učiteljev iskreno čestitamo!

torek, 31. avgust 2010

Podpis »Dogovora o ukrepih na področju plač in drugih prejemkov v javnem sektorju za leti 2011 in 2012« in Aneksa št. 4 h Kolektivni pogodbi za javni sektor

Republiški odbor Sindikata VIR je 30. avgusta 2010 obravnaval potek pogajanj o ukrepih na področju plač v javnem sektorju za leti 2011 in 2012, do katerih je prišlo na pobudo vladne strani zaradi zaostrenih javno-finančnih razmer in s tem v zvezi sprejel naslednje odločitve:
  1. Republiški odbor Sindikata VIR zavrača besedilo predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS), z dne 23.8.2010, po katerem bi bilo določanje plač javnih uslužbencev v izključni pristojnosti vlade, odprava plačnih nesorazmerij pa bi se zaključila na sedanjih višinah.
  2. Sindikat VIR bo pristopil k podpisu »Dogovora o ukrepih na področju plač in drugih prejemkov v javnem sektorju za leti 2011 in 2012« in Aneksa št. 4 h Kolektivni pogodbi za javni sektor.
  3. V primeru, da dogovora in aneksa h KPJS ne bo podpisalo zadostno število sindikatov in bi vlada predložila v sprejem predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o sistemu plač v javnem sektorju v sedanjem besedilu, bo republiški odbor pozval člane Sindikata VIR k izrekanju o stavki.
Na sestanku sindikatov javnega sektorja in vladne pogajalske skupine 30. avgusta 2010, na katerem je Pogajalska skupina sindikatov javnega sektorja skušala doseči dogovor o delni odpravi osmine še neodpravljenih nesorazmerij, ni bilo doseženega soglasja, saj je vladna stran vztrajala, da ni možno povečati mase za izplačilo plač.

Po končanem usklajevanju je »Dogovor o ukrepih na področju plač in drugih prejemkov v javnem sektorju za leti 2011 in 2012« in Aneks št. 4 h Kolektivni pogodbi za javni sektor poleg Sindikata VIR podpisalo le še pet sindikatov iz Konfederacije sindikatov javnega sektorja, kar ne zadošča za njuno uveljavitev. Zato je vlada napovedala, da bo dala v proceduro predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o sistemu plač v javnem sektorju, ki pa ga naj bi spremenila, tako, da ne bi vseboval za sindikate spornih določb.

Vsekakor bomo v Sindikatu VIR besedilo zakona, ki bo vloženo v proceduro, natančno proučili in po potrebi primerno ukrepali.

Kakšna je vsebina»Dogovora o ukrepih na področju plač in drugih prejemkov v javnem sektorju za leti 2011 in 2012« in Aneksa št. 4 h Kolektivni pogodbi za javni sektor?

V »Dogovoru o ukrepih na področju plač in drugih prejemkov v javnem sektorju za leti 2011 in 2012« je določeno, da Vlada Republike Slovenije in reprezentativni sindikati javnega sektorja soglašajo:

1. Javni uslužbenci začasno v letu 2011 ne napredujejo v višji plačni razred ali v višji naziv, razen v primerih, ko je pridobitev višjega naziva pogoj za opravljanje dela na delovnem mestu. Napredovalno obdobje za prvo napredovanje po obdobju zamrznitve napredovanja v višji plačni razred ali višji naziv se bo podaljšalo za 1 leto. Enak ukrep Vlada Republike Slovenije načrtuje tudi za pravosodne funkcionarje. O ukrepih na področju napredovanja v višji plačni razred in v višji naziv v letu 2012 se vladna in sindikalna stran dogovorita v letu 2011 v roku iz 5. člena ZSPJS.

2. Obdobje, v katerem javnim uslužbencem ne pripada del plače za redno delovno uspešnost, se od novembra 2011 podaljša do novembra 2012.

3. Omejitev višine izplačila delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela, ki velja za obdobje od decembra 2009 do decembra 2011, velja tudi za obdobje od decembra 2011 do novembra 2012.

4. Odprava tretje in četrte četrtine nesorazmerij v osnovnih plačah se izvede s 1. oktobrom v dveh zaporednih letih, ki sledita letu, v katerem realna rast bruto družbenega proizvoda preseže 3 %. Peti odstavek 50. člena KPJS, ki določa možnost poračunov zneskov tretje in četrte četrtine odprave nesorazmerij v osnovnih plačah, se črta. Vlada Republike Slovenije se zaveže, da bo rok dokončne odprave nesorazmerij v osnovnih plačah za funkcionarje uskladila z rokom dokončne odprave nesorazmerij v osnovnih plačah, ki bo veljal za javne uslužbence.

5. Črta se drugi odstavek 3. člena Aneksa št. 2 h KPJS, ki določa uskladitev osnovnih plač v januarju 2011.

6. Splošna uskladitev osnovnih plač se v letu 2011 ne izvede. Če dejanska rast cen življenjskih potrebščin v Republiki Sloveniji od decembra 2010 do decembra 2011 preseže 2 %, se osnovne plače v januarju 2012 uskladijo za nastalo razliko nad 2 %.

7. Splošna uskladitev osnovnih plač za leto 2012 se določi v roku iz 5. člena ZSPJS.

8. Regres za letni dopust se v letih 2011 in 2012 izplača v višini 692 EUR in se izplača pri plači za mesec april 2011 in april 2012. Vlada Republike Slovenije se zaveže, da bo predlagala zakonsko rešitev, ki bi zagotovila, da funkcionarji v letih 2011 in 2012 glede regresa ne bodo v ugodnejšem položaju kot javni uslužbenci.

9. Vlada Republike Slovenije se zavezuje, da zmanjšanje števila zaposlenih v javnem sektorju do vključno leta 2013 ne bo preseglo 1 % na letni ravni od skupnega števila zaposlenih v javnem sektorju.

10. Do konca leta 2011 se zaključijo poganja in usklajevanja o odpravi pomanjkljivosti novega plačnega sistema, in sicer usklajevanja sprememb zakonodaje, ki se nanašajo zlasti na napredovanje, delovno uspešnost in nedoseganje zahtevane izobrazbe ter pogajanja o spremembah uvrstitev delovnih mest in nazivov v plačne razrede v KPJS in panožnih kolektivnih pogodbah, vključno z odpravo pomanjkljivosti, dogovorjene v Dogovoru o ukrepih na področju plač v javnem sektorju zaradi spremenjenih makroekonomskih razmer za obdobje 2009 in 2010 z dne 24. 2. 2009.

V aneksu h KPJS pa so vsebinsko povzete 4., 5. in 6. točka dogovora.