Zakaj je potreben referendum proti uveljavitvi Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju?

Referendum proti uveljavitvi Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju je potreben:

1. ker je brez soglasja socialnih partnerjev,

2. ker za starostno upokojitev brez malusov/odbitkov zaradi preostrih upokojitvenih pogojev:

- ne zadošča 40 let pokojninske dobe oziroma 38 let pokojninske dobe - tako za moške kot za ženske pred 65 letom starosti,

- zadošča za moške šele 43 let pokojninske dobe (brez dokupljene dobe) in najmanj 60 let starosti,

- zadošča za ženske šele 41 let pokojninske dobe (brez dokupljene dobe) in najmanj 58 let starosti,

- vsi, ki so se zaposlili pred 17. letom starosti, bodo morali za starostno pokojnino delati od 43 do 45 let, ker se moški sploh ne bo mogel starostno upokojiti pred 60. letom starosti,

- vse, ki so se zaposlile pred 17. letom starosti, bodo morale za starostno pokojnino delati od 41 do 43 let, ker se ženska sploh ne bo mogla starostno upokojiti pred 58. letom starosti,

- zaradi prekratkih prehodnih obdobij,

3. ker se bodo na težkih delovnih mestih izčrpani delavci »predčasno« upokojili z do 18% trajnih malusov/odbitkov od pokojnine:

- kljub 40 pokojninske dobe za moške oziroma 38 let za ženske,

- kljub starosti 60 let tako za moške in ženske,

- ker so malusi/odbitki od predčasne pokojnine trajni,

- ker ni bil sprejet predlog sindikata ZSSS, da se malusi znižajo za pokojninsko dobo pred 20. letom starosti,

4. ker bodo pokojnine prenizke:

- za povprečno tri leta daljšo pokojninsko dobo bomo dobili enako ali celo nižjo pokojnino,

- pokojninska osnova bo za desetino nižja zaradi daljšega obdobja za njeno odmero,

- »predčasne« pokojnine bodo od starostnih trajno nižje do 18 % kljub enako dolgi pokojninski dobi,

- zaradi neugodne formule za usklajevanje bodo pokojnine v primerjavi s povprečno plačo vsako leto nižje,

- ker varstveni dodatek k prenizki pokojnini ne bo več pravica iz pokojninskega zavarovanja, ampak socialnovarstveni prejemek, za katerega bo treba svojo nepremičnino prepisati na državo,

- ker so bonusi/pribitki k pokojnini za prostovoljno podaljšanje pokojninske dobe zgolj začasni.

Zveza svobodnih sindikatov Slovenije predala preko 22 tisoč podpisov volivcev za referendum o ZPIZ-2

Predsednik in sekretar ZSSS, Dušan Semolič in Milan Utroša, sta 15. 12. 2010, dan po sprejetju Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2), v vložišče državnega zbora odnesla 22.176 podpisov, zbranih kot pobuda volivcev za vložitev zahteve za razpis zakonodajnega referenduma o tem zakonu.

Sindikalisti ZSSS so torej v manj kot 24 urah zbrali skoraj desetkrat več podpisov, kot jih zahteva v tej fazi referendumskega postopka zahteva Zakon o referendumu in ljudski iniciativi.

Predsednik državnega zbora bo na podlagi teh podpisov moral razpisati 35-dnevni rok za zbiranje 40 tisoč podpisov. ZSSS je predsednika državnega zbora pozvala, naj določi koledarski rok za zbiranje podpisov volivcev tako, da bo ta začel teči 3. januarja.

Volivke in volivci bodo na pobudo ZSSS na morebitne referendumu o pokojninski reformi odgovarjali na vprašanje:
»Ali ste za to, da se uveljavi Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2), ki ga je sprejel Državni zbor RS na seji dne 14. 12. 2010?«

Državni zbor sprejel reformni Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ZPIZ-2

Državni zbor Republike Slovenije je v torek, 14. 12. 2010 ob 16.25 z 49 glasovi ZA in 35 glasovi PROTI izglasoval reformni Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ZPIZ-2.

Nekatere ključne novosti, ki jih prinaša ZPIZ-2 so:

• Po novem se bomo odločali med starostno in predčasno pokojnino:

•    Za starostno pokojnino bo treba delati:

              ali do 65 leta starosti;

              ali moški 43 let oziroma ženske 41 let pokojninske dobe (brez dokupljene dobe!),

              ker se ne bo mogoče starostno upokojiti pred 60/58 letom starosti, bodo delavci in delavke, ki so se zaposlili pred 17. rojstnim dnevom, delali celo do 45/43 let.

•    Olajšave na upokojitveno starost pri starostni upokojitvi:

              Na račun otrok se sme starost za starostno pokojnino znižati na največ 58 let za ženske oziroma 60 let za moške (le če so prejemali denarno nadomestilo za starševstvo). V letu 2011 je znižanje na enega rojenega ali posvojenega otroka po 6 mesecev, v letu 2012 je po 7 mesecev in kasneje po 8 mesecev. Znižanja na račun otrok ni pri predčasni pokojnini.

              Moškim se na račun obveznega vojaškega roka zniža upokojitvena starost 65 let za pridobitev starostne pokojnine, toda vojaški rok se ne šteje v pokojninsko dobo.

•    »Predčasna« upokojitev:

              bo možna pri starosti najmanj 60 let za oba spola in vsaj pri pokojninski dobi 40 let za moške oziroma 38 let za ženske.

              ni olajšav na otroke in vojaški rok.

              je povezana z do 18 % visokimi trajnimi malusi/odbitki od pokojnine.

•    Tudi po 1. 1. 2011 pa se bodo še vedno lahko upokojevali po starem ZPIZ-1:

              Kdor je do 31. 12. 2010 izpolnil upokojitvene pogoje po ZPIZ-1 se mu po ZPIZ-1 upošteva pokojninska in dodana doba, osnova, starost, vključno z njenimi možnimi znižanji, način določitve pokojninske osnove (18-letno povprečje), vrednotenje pokojninske dobe ter možna zmanjšanja in povečanja te pokojnine (391. člen ZPIZ-2). 

              Kdor je bil na dan 31. 12. 2010 in bo v času trajanja pravice dopolnil upokojitvene pogoje po ZPIZ-1 (394. člen ZPIZ-2):

                    • uživalec denarnega nadomestila za primer brezposelnosti oziroma mu je ta pravica med javnimi deli mirovala (tudi če naknadno pridobi še pravico, da mu zavod za zaposlovanje plačuje pokojninske prispevke),

                    • zavarovanec na podlagi prispevkov, ki mu jih plačuje zavod za zaposlovanje,

                    • delovni invalid, če bo izpolnil upokojitvene pogoje po ZPIZ-1 do 31. 12. 2015,

                    • odpuščeni delavci iz poslovnih razlogov, ker jim je bilo zagotovljeno denarno nadomestilo za čas brezposelnosti do izpolnitve minimalnih pogojev za upokojitev po ZPIZ-1.

• Ekonomska spodbuda ljudem, da se čim starejši upokojijo, da bi se zagotovila finančna vzdržnost pokojninske blagajne:

•    predčasna pokojnina je v primerjavi s starostno kljub enako dolgi pokojninski dobi trajno zmanjšana za 0,3 % za vsak mesec upokojitve pred 65. letom starosti (oziroma pred ustrezno starostjo, ki je v razpredelnici v prehodnem obdobju označena z A). Za 5 let znašajo malusi 18 %. 
•    začasni (do upokojitve) bonusi k plači v višini 20 % pokojnine za tiste, ki ostanejo v zavarovanju, čeprav so že izpolnili upokojitvene pogoje tako za starostno kot za predčasno pokojnino,
•    možnost delne upokojitve po izpolnitvi upokojitvenih pogojev ali za starostno ali za predčasno pokojnino, če ostanejo zavarovani za vsaj 4 ure dnevno oziroma vsaj 20 ur tedensko. (Za delno upokojitev bo verjetno potrebno soglasje delodajalca – ZPIZ-2 tega ne ureja!). V tem primeru prejmejo do upokojitve začasni bonus v višini 5 % pokojnine, do katere bi bili upravičeni.
•    ekonomska spodbuda delodajalcem, da bi bili bolj pripravljeni zaposlovati starejše delavce: od 1. 3. 2011 dalje proračun plača 30 % prispevka delodajalca za delavce v delovnem razmerju, starejše od 60 let. Izključno v obdobju 2011-2016 za ženske in za moške v obdobju 2011-2013 proračun plača tudi 50 % prispevka delodajalca za delavce v delovnem razmerju, ki so že izpolnili pogoje za predčasno pokojnino.
•    ekonomska spodbuda delodajalcem, da bi sklepali delovna razmerja za nedoločen čas z mladimi iskalci zaposlitve, kar bo prispevalo k finančni vzdržnosti pokojninske blagajne: Od 1. 7. 2011 dalje smejo delodajalci refundirati za prvo leto zaposlitve za nedoločen čas 50 % prispevka in drugo leto 30 % prispevka delodajalca za zavarovance, mlajše od 26 let, če so jih zaposlili za nedoločen čas za najmanj dve leti. Seveda le, če ta delodajalec za istega delavca ni uveljavil enakovredne olajšave po drugih predpisih. Najbrž bodo lahko refundirali šele za nazaj po dveh letih in ne sproti.

• Prispevki:

•    Od 1. 5. 2011 dalje se bo začelo plačevati prispevke za prejemke na podlagi podjemne, avtorske in druge pogodbe civilnega prava, za malo delo ipd.
•    Prispevki za delavce v delovnem razmerju se plačajo od najmanj 60 % povprečne plače.
•    Od 1. 12 2012 dalje je proračun zavezanec za plačilo prispevka za zaposlene invalide nad predpisano kvoto invalidov, v zaposlitvenih centrih, v invalidskih podjetjih, ki zaposlujejo vsaj 50 % invalidov (oziroma vsaj tretjino invalidov, ki niso delovni invalidi).
•    Od 1. 1. 2013 dalje mora ZPIZ enkrat letno zavarovancem posredovati obvestilo o obračunanih in plačanih prispevkih za preteklo leto. V pokojninsko osnovo se šteje zgolj plačane prispevke in ne tudi obračunanih od celotne bruto plače!

• Pokojninska doba:

•    Za delavce v delovnem razmerju pa se v pokojninsko dobo štejejo obračunani prispevki ne glede na uspeh njihove izterjave (134. člen)!
•    Obvezni vojaški rok se brez dokupa ne šteje v pokojninsko dobo.
•    Dokupi se lahko do 5 let pokojninske dobe. Prispevki zanjo se plačajo najmanj od povprečne plače (151. člen) oziroma od višje lastne plače zavarovanca, ki kupuje. Dodatno pa se lahko dokupi še zraven tudi čas obveznega vojaškega roka. Cena je nižja, saj se prispevki plačajo od 60 % povprečne plače.
•    V zavarovalno dobo se šteje tudi čas stavke, če so bili plačani prispevki (133. člen).
•    Za prejemke na podlagi podjemne, avtorske in druge pogodbe civilnega prava, za malo delo ipd obveznost zavarovanja po preteku koledarskega leta ugotovi DURS na podlagi ugotovljenih zneskov prejemkov. Za vsakih 60 % (v prehodnem obdobju se začne z 50 % in vsako leto veča za 2%) povprečne plače se jim prizna 1 mesec zavarovalne dobe, največ pa 12 mesecev. Zavezanci za plačilo prispevkov so izplačevalci prejemkov.

• Pokojninska osnova:

•    se odmeri od katerihkoli 30 za zavarovanca najugodnejših zaporednih let, od katerih pa se nato izloči 3 najmanj ugodna leta. V bistvu se torej upošteva 27 najugodnejših let. Prehodno obdobje se začne leta 2011, ko se upošteva najugodnejših 19 let – vendar v celoti. Šele, ko se upošteva 26 oziroma 27 let se iz osnove izloči 1 leto. Ko se upošteva 28 oziroma 29 let pa se izloči 2 najmanj ugodni leti.
•    Najnižja pokojninska osnova je 545,70 € in najvišja 2.182,80 € (1:4).

• Odmera pokojnine od pokojninske osnove:

•    Odmera od pokojninske osnove je za prvih 15 let zavarovanja za ženske 39 % in za moške 35 %,
•    od 15. do 25. leta zavarovanja se za leto dobi dodatnega 1,5 %,
•    od 25. leta zavarovanja pa se za leto dobi po 2 % odmere,
•    Ženske bodo tako dobile 80 % odmere za 38 let in moški za 40 let pokojninske dobe.

• Usklajevanje pokojnin:

•    v letu 2011 v skladu z zakonom o interventnih ukrepih (ZIU) v februarju in novembru 2011 za 25 % dosežene rasti povprečne plače.
•    V letih 2012-2015 za 60 % rasti povprečne plače in za 40 % povprečne rasti cen življenjskih potrebščin (v 430. členu ZPIZ-2 ni varovalke, da mora biti rast najmanj v višini inflacije!),
•    Od leta 2016 dalje za 70 % rasti povprečne plače in za 30 % povprečne rasti cen življenjskih potrebščin. Varovalka: uskladitev najmanj v višini rasti cen življenjskih potrebščin,
•    odpravljeno je izenačevanje višine pokojnin, uveljavljenih v različnih obdobjih. Zato bodo starejše pokojnine v bodoče nižje od novejših.

• Svet ZPIZ ima le 15 članov, od tega jih zgolj 4 imenujejo sindikalne centrale, reprezentativne za državo. Svet v novi sestavi se konstituira eno leto po uveljavitvi ZPIZ-2.