Ponovna odločitev Vrhovnega sodišča o 5.a členu ZPDJVZ

Julij 2009


Kot vam je znano, je Vrhovno sodišče RS ponovno odločalo o zahtevku za izplačilo razlike v plači, ki naj bi zaposlenim pripadala na podlagi 14. člena Zakona o plačah delavcev v javnih vzgojno-izobraževalnih zavodih (Ur. l. RS, št. 16/92) – ZPDJVZ, in ne na podlagi 5.a člena ZPDJVZ, saj je 14. člen za zaposlene ugodnejši, ker določa 5 odstotkov višjo osnovo.


V ponovljenem postopku je Vrhovno sodišče potrdilo sodbe Višjega delovnega in socialnega sodišča, da je zahteva po plačilu pet odstotne razlike pri plači neutemeljena. Vrhovno sodišče, tako kot pred njim višje sodišče, se sploh ni spuščalo v obravnavanje vprašanja ali so bili v preteklih letih učitelji z višješolsko izobrazbo upravičeni do plače po 5.a ali po 14. členu zakona, ampak je zgolj ugotovilo, da jim zato, ker se niso sproti pritoževali zoper sklepe o določitvi plače oziroma odločbe o napredovanju, v katerih je bil naveden tudi količnik za določitev osnovne plače, ne pripada plača, kot jo določa zakon, ampak zgolj plača, kot jo je v sklepih in odločbah določil delodajalec.

Odločitev Vrhovnega sodišča je presenetljiva, saj je isto sodišče enakemu zahtevku enega od učiteljev leta 2007 v celoti ugodilo. Ker je bilo upravičeno pričakovati in sklepati, da bo sodišče v enakih primerih ravnalo in presojalo enako, se je veliko število učiteljev odločilo vložiti tožbe za izplačilo razlike v plači. Zgodilo pa se je, da je Vrhovno sodišče po letu in pol v enakem primeru presodilo povsem drugače kot v letu 2007. Pri tem sodišče ni zanikalo, da so bile plače prenizko izplačane, a je odločilo, da učiteljici razlika v plači ne pripada, ker se ni sproti pritoževala zoper sklepe o določitvi plače oziroma odločbe o napredovanju.


Sindikalne zaupnike v zavodih, kjer so se za tožbe za izplačilo plač odločili člani sindikata VIR, pozivamo, da naj jih obvestijo, da naj se o nadaljevanju pravdnega postopka posvetujejo s sindikalno pravno službo oz. z odvetniki, ki jih zastopajo.