Okrožnica MŠŠ v zvezi s tožbami učiteljev zaradi razlike v plači

12. oktober 2009

Vrhovno sodišče RS je julija letos ponovno odločalo o zahtevku za izplačilo razlike v plači, ki naj bi zaposlenim pripadala na podlagi 14. člena Zakona o plačah delavcev v javnih vzgojno-izobraževalnih zavodih (Ur. l. RS, št. 16/92) – ZPDJVZ, in ne na podlagi 5.a člena ZPDJVZ, saj je 14. člen za zaposlene ugodnejši, ker določa 5 odstotkov višjo osnovo.

V ponovljenem postopku je Vrhovno sodišče potrdilo sodbe Višjega delovnega in socialnega sodišča, da je zahteva po plačilu pet odstotne razlike pri plači neutemeljena. Vrhovno sodišče, tako kot pred njim višje sodišče, se sploh ni spuščalo v obravnavanje vprašanja ali so bili v preteklih letih učitelji z višješolsko izobrazbo upravičeni do plače po 5.a ali po 14. členu zakona, ampak je zgolj ugotovilo, da jim zato, ker se niso sproti pritoževali zoper sklepe o določitvi plače oziroma odločbe o napredovanju, v katerih je bil naveden tudi količnik za določitev osnovne plače, ne pripada plača, kot jo določa zakon, ampak zgolj plača, kot jo je v sklepih in odločbah določil delodajalec.

Odločitev Vrhovnega sodišča nas je vse skupaj presenetila, saj je isto sodišče enakemu zahtevku enega od učiteljev leta 2007 v celoti ugodilo, zato smo sindikalne zaupnike opozorili, da je potrebno člane, ki so vložili tožbe obvestiti, da naj se o nadaljevanju pravdnega postopka posvetujejo s sindikalno pravno službo oz. z odvetniki, ki jih zastopajo.

Ministrstvo za šolstvo in šport je v okrožnici z dne 12.10.2009 posredovalo ravnateljem šol navodila, kako naj ravnajo v primeru, če prejmejo predlog za umik tožbe oz. v primeru če se predlaga, da se ne razpisujejo naroki za obravnavo do odločitve Ustavnega sodišča, ki bo presodilo, ali je bila ponovna odločitev Vrhovnega sodišča o isti zadevi sploh v skladu z ustavo.

Ministrstvo je ravnateljem predlagalo, da v primerih, ko prejmejo predlog za podajo soglasja k umiku tožbe, podajo soglasje na posebnem obrazcu, na katerem je zapisano, da se tožena stranka strinja z umikom tožbe, da pa zaradi umika tožbe zahteva vračilo polovice sodne takse za odgovor na tožbo. V primerih, ko tožeča stranka predlaga sodišču, da se v zadevi počaka do odločitve Ustavnega sodišča in s tem ne razpisuje narokov in ne opravlja drugih pravdnih dejanj, pa ministrstvo ravnateljem predlaga, da se s takim predlogom strinjajo.